Impresija večera
Prostrana ploščad, bolje rečeno obsežen trg, je resnično velik, tako da se stojnice in ljudje na drugem koncu zdijo le kot neznatne točke na panorami kockastih afriških pročelji hiš, ki ga obdajajo. V nizkih oglatih stavbah opečnate in peščene barve, so svoj prostor poiskali trgovci z najrazličnejšimi unikatnimi in tradicionalnimi izdelki, hrano in začimbami. To enakomerno silhueto, ki ograjuje trg prekine le minaret, ki daje slutiti, da se za njo skrivajo prepletene uličice in bazarji z zgodbami tisoč in ene noči. Množice ljudi, od katerih je mnogo turistov, se predvsem pozno popoldne in zvečer zbirajo na trgu ob najrazličnejših prizorih, ki tudi domačine popeljejo v pravljični svet starih zgodb, ki jih pripovedujejo modreci in uprizarjajo skupine slikovitih uličnih zabavljačev. Poseben pečat daje trgu mogočna mošeja iz časov Mavrov in drugih ljudstev vročega kontinenta, katere minaret obvladuje vrvež pod njim. Sprehod v množici človeka navdaja z nenavadnimi in razburljivimi čustvi. Pogled na skupino domačinov od tistih najmlajših do najstarejših, ki pozorno poslušajo zgodbe starca, ki se prenašajo iz roda v rod, ki mu v roki sedi sokol in mirno spremlja poskakovanje in napeto pripovedovanje svojega gospodarja, pogled na gospo, ki z dlani napoveduje prihodnost in riše skrivnostne simbole vsem, ki se ji prepustijo, igranje mož na piščali v ritmih katerih se pozibavajo kobre, množica stojnic h katerim, te vabijo pomočniki prodajalcev najrazličnejših dobrot in izdelkov, nevajenega prišleka popeljejo v vznemirljivo raziskovanje severnoafriške kulture. Atmosfera je prežeta z ritmi iz lončenega bobna, z zvoki piščali in vreščanjem ljudi ob spremljavi zvena činel in zvončkov. Vse skupaj je zavito v preplet najrazličnejših vonjev eksotičnih začimb in pečenega mesa ter zelenjave, ki se v dimu širi iz stojnic na katerih domačini pripravljajo značilne jedi. In naslednji večer se zgodba ponovno rojeva in tako iz večera v večer. To je spomin na Jemaa El Fna, osrednji trg starega mestnega jedra Marakeša v Maroku.
Twitter ali čivkanje v prazno
Včeraj smo bili priče kolapsu Twitterja in Facebooka, ter napadov še na nekatera spletna socialna omrežja. To, da se je to dogajalo preko enega človeka zaradi spora med Rusijo in Gruzijo ni pomembno. Zaradi poldnevnega mrka, sem imel še dodaten razlog razmišljati o logiki uporabe in komunikacije preko spletnih socialnih omrežji.
To, da so v določeni meri smiselna je jasno vsakomur. Vsako omrežje je ustvarjeno z določenim namenom, zaradi podobnih vzgibov in namenov združevanja in komunikacije, kot pred 130 leti naprimer čitalniška in taborska gibanja na slovenskem. Seveda z drugimi cilji in v drugačnem okolju in času. V nadaljevanju se bom namreč omejil na vprašanje pomena in dosega spletnih socialnih omrežji v sodobni Sloveniji.
Nekatera omrežja imajo bolj vizualno naravo, druga vsebinsko, tretja spet kombinirano zabavljaško in vseh teh obstaja več vrst oziroma ponudnikov. Potem pa izberi med desetinami tisto, ki ti najbolj ustreza. V bistvu tistega, ki skupini posameznikov - omrežju najbolj ustreza.
V Sloveniji je daleč najbolj popularen FB in moja teza je, da je za to pomemben vzrok v naši kulturi solidarnosti in prepletanja javnega in zasebnega ter uslug in vez. V spletnih skupnostih obstajajo analize in razprave med strokovnjaki in uporabniki o tem, da je FB bolj zasebno omrežje, podobno kot Flicker in na drugi strani, da je vrednost Twitterja predvsem v izmenjavi strokovnih informacij in podatkov. Torej v čem je zanimivost (ne)uporabe slednjega v Sloveniji.
Prvič je dejstvo, da ni množično razširjen in drugič, kakorhitro klikneš na nekaj oseb, se veriga po dveh, treh klikih preseli v tujino in hitro se uporabnik znajde v ameriškem okolju. To, da je ogromno neuporabnih in neosebno sproženih vabil na takšne in drugačne strani za "veselje" in zaslužek ni pomembno, čeprav ne nezanemarljivo. Podatek, da 15% uporabnikov sproducira 75% uporabne vsebine je dovolj zgovoren. In, če dodamo še podatek, da v Sloveniji spletne strani pregledujejo in uporabljajo predvsem manj izobraženi in da je najbolj aktivna populacija med 24 in 35 letom, lahko hitro sklepamo, da je specializirana uporaba spletnih socialnih omrežji verjetno zelo marginalna ali lepše rečeno v povojih.
To, da so v določeni meri smiselna je jasno vsakomur. Vsako omrežje je ustvarjeno z določenim namenom, zaradi podobnih vzgibov in namenov združevanja in komunikacije, kot pred 130 leti naprimer čitalniška in taborska gibanja na slovenskem. Seveda z drugimi cilji in v drugačnem okolju in času. V nadaljevanju se bom namreč omejil na vprašanje pomena in dosega spletnih socialnih omrežji v sodobni Sloveniji.
Nekatera omrežja imajo bolj vizualno naravo, druga vsebinsko, tretja spet kombinirano zabavljaško in vseh teh obstaja več vrst oziroma ponudnikov. Potem pa izberi med desetinami tisto, ki ti najbolj ustreza. V bistvu tistega, ki skupini posameznikov - omrežju najbolj ustreza.V Sloveniji je daleč najbolj popularen FB in moja teza je, da je za to pomemben vzrok v naši kulturi solidarnosti in prepletanja javnega in zasebnega ter uslug in vez. V spletnih skupnostih obstajajo analize in razprave med strokovnjaki in uporabniki o tem, da je FB bolj zasebno omrežje, podobno kot Flicker in na drugi strani, da je vrednost Twitterja predvsem v izmenjavi strokovnih informacij in podatkov. Torej v čem je zanimivost (ne)uporabe slednjega v Sloveniji.
Prvič je dejstvo, da ni množično razširjen in drugič, kakorhitro klikneš na nekaj oseb, se veriga po dveh, treh klikih preseli v tujino in hitro se uporabnik znajde v ameriškem okolju. To, da je ogromno neuporabnih in neosebno sproženih vabil na takšne in drugačne strani za "veselje" in zaslužek ni pomembno, čeprav ne nezanemarljivo. Podatek, da 15% uporabnikov sproducira 75% uporabne vsebine je dovolj zgovoren. In, če dodamo še podatek, da v Sloveniji spletne strani pregledujejo in uporabljajo predvsem manj izobraženi in da je najbolj aktivna populacija med 24 in 35 letom, lahko hitro sklepamo, da je specializirana uporaba spletnih socialnih omrežji verjetno zelo marginalna ali lepše rečeno v povojih.
Uporaba socialnega omrežja - demografija in promet
Z uporabo in raziskovanjem Twitterja sem opazil, da v kakršnikoli kombinaciji po omrežjih poleg različnih organizacij in institucij srečujem nekaj ducatov ljudi, ki jih prepoznš pri tem ali onem čivkajočem kolegu s katerim deliš informacije. To je enostavno ugotoviti, ker kot uporabnik lahko pogledaš koga ima določena oseba v svoji mreži. Torej, če je nekaj sto ali pa par tisoč resnih uporabnikov Twitterja v Sloveniji, ki so seveda v zelo različnih in s tem tudi heterogenih kombinacijah idej in področji ustvarjanja in dela, je vpašanje kakšen vsebinski doseg ima trenutno to spletno socialno omrežje pri nas. Predvsem v specializiranem strokovnem smislu. Vsekakor pa je pomembno in prijetno ter pogosto tudi uporabno izvedeti različne namige in usmerjene informacije o rzličnih stvareh. Če združimo vsa omenjena izhodišča lahko ugotovimo, da obstaja velika razdrobljenost in kompleksnost povezav posameznikov in informacij v, in med različnimi omrežji in da to pomeni razpršenost uporabe. Pa vseeno: "in vendar se vrti", kot je zamrmral Galileo Galilei.
Skratka občutek imam, da ima trenutno Twiter v Sloveniji bolj značaj zabave in javne izmenjave različnih informacij in podatkov od katerih je ozek del specialno uporabnih in smiselno posredovanih preko Twitterja.
Prava vrednost je v širši mednarodni dimenziji oziroma globalni izmenjavi podatkov. Tukaj ima Twitter konkurenčno prednost pred ostalimi spletnimi socialnimi omrežji. Preko precej naključnih povezal sem sam prišel do zanimivih namigov na področju s katerim se prfesionalno ukvarjam. To pa je poseben problem Slovnije: smo premajhni, da bi bili veliki in preveliki, da bi ostali majhni. In podobno je s spletom, ker ga ustvarjamo ljude, smo si omejitev sami, tudi jaz.
Vizija
Saj veste kako gre tisto: dragi dnevnik ... Bolj primerno bi bilo, če bi napisal dragi Primož, to si beležiš zato, da ti bo ostalo pred očmi, katere ideje so te pripeljale do tega, da si ze začel ukvarjati z danostmi, ki jih prinaša IT. Mimogrede strokovnjaki ugotavljajo, da uporabniki spletnih socialnih omrežji o sebi pogosto govorijo v tretji osebi ednine. Recimo: jaz bi napisal zase, Primož je šel na dopust ... pa ne bom. Odtujenost?
Naj se vrnem na izhodiščno temo. V večletnem spremljanju razvoja takšnih in drugačnih spletnih orodji sem opazoval dogajanja in razvoj in se nisem pretirano ukvarjal z nepotrebo po uporabi in vključevanju v spletna socialna omrežja. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da je čas porabljen za ljudi in dejavnosti v realnem svetu bolj dragocen kot tisti, ki bi ga porabil za to, da bi sedel za računalnikom in blebetal o nogavicah in srajcah in mojih najljubših trgovinah in filmih. Formula enostavno ni imela pozitivnega retultata. Z drugimi besedami potrebe po spletnem socialnem udejstvovanju niso bile med pomembnejšimi. V nekem trenutku pa so misli kumulirale v odločitev.
Bistvena in zanimiva je eksaminacija misli in čutenja v odvisnosti od časa in prostora. Pri čemer je prostor vse kar se v časovni dimenziji dogaja in obstaja, biva okoli mene. Enostavno rečeno, odločitve v posameznih obdobjih o različnih vprašanjih, prinašajo različne odzive in odnose v prostoru in času. Pogosteje kot so odločitve napačne in/ali prostori nedojemljivi in neobvladljivi večja je verjetnost, da dejanja ne rojevajo bivana v polnosti osebe in duha. To pomeni, da je lahko v kritični situaciji več možnosti za odločitve kako reševati problem, ki po zgornji analogiji prinašajo različne prostore, življenske situacije. Lahko so to preprosti trenutki radosti in frustracij ali pa velike življenske prelomnice.
S tem pa pridemo že do teorije socialnega in človeškega kapitala in v ekstremu te misli do vprašanja biti in posameznikovega mesta v skupnosti. Skupnost je boljši izraz kot "mesto v svetu", recimo, ker prispeva komponeno odnosa ker vsak človek je del skupnosti tudi, če se od nje distancira. Pod pogojem, da je človek tisti, ki ima možnost odločanja o upravljanju z danostmi, oziroma s svetom.
Več kot je pozitivno rešenih situacij, vprašanje je sedaj kaj je kriterij pozitivnega, boljša je blaginja posameznika v družbi. Če je vrednota materialno bogastvo potem je legitimno, da pomeni pozitivno rešena situacija finančni in materialni dobiček. In podobno velja za druge verednote in bivanjske konsrukte. Problem se pojavi, če se človek zanaša le na eno "valuto", oziroma, če njegovo bivanje odvisno le od enega prostora bivanja iz katerega črpa dobrine za lastno bivanje. Dokler je situacija stabilna ali optimistična ni problema, ko pa se pojavi kriza lahko take situacije predsavljajo kritično neobvladlive situacije.
Torej več prstorov, ki jih človek združuje v funkciji časa in več kot je pozitivno rešenih odločitev boljša je njegova blaginja, pozicija v skupnosti. Zanimivo je, da lahko za opis teh misli uporabim različen besednjak in sporočam isto. Tako lahko več različnih javnsti nagovarjam v njim domačem jeziku in tako lahko posamezniki dojemajo enako misel podobno. Tukaj sem uporabil matematično-ekonomsko-socialno kombinacijo izrazov, zaznati je morda tudi psihološko, teološko, biološko terminologijo, odvisno od bralca. In v tem je čar. Različne teorije in znanosti opisujejo svet z različnih zornih kotov in tako poteka tudi komunikacija in razlaganje sveta. Vprašanje kateri je tisti skupni aksiom, ki lahko razlga svet in bivnje. Bogastvo človeka je to, da se lahko odloči po lastni vesti kateri bodo tisti prostori in vednote, ki ga potrjujejo v doseganju dobrega.
Splet je le eden izmed kanalov in prostorov oblikovanja sveta in komunicirnja. Vsekakor pa ni to vsemogočen prstor virtualne narave. Ne verjamem, da lahko IT nadomesti realen svet in odnose. Zakaj? Ker to pomeni ukinjanje človečnosti in človeškosi. Možno sicer je, da človek sam sebe ukine oziroma zreducira na teroretično enega posameznika, ki bi preko umetne inteligence upravljal s svetom, ampak čemu in kdo bi bil ta človek in kaj bi upravljal. Strašljivo morda? A to je že druga tema.
Vizija bloga v začetku je, morda celo eksperiment, do česa lahko pripelje in kakšno vrednost ima v odvisnosti od že omnjenih spremenljivk. Vprašanje je tudi kako lahko učinkovito in smiselno združuje oziroma se aplicira na ostale spletne možnosti socialnega povezovanja in do katere mere. Obstaja možnost, da se bo blog razdelil na več blogov, kar je realna mžnost, glede na teme in področja obravnavanja prostorov. Glavni namen pa je začetek verodostojnega povezovanja prostorov, ljudi in misli. Vsekakor pa ostja sredstvo in ne cilj, oziroma ena izmed poti.
Slika: Primer spletnega socialnega omrežja, ki je podoben sliki povezav v človeških možganih. (Brown2020, blog)
Naj se vrnem na izhodiščno temo. V večletnem spremljanju razvoja takšnih in drugačnih spletnih orodji sem opazoval dogajanja in razvoj in se nisem pretirano ukvarjal z nepotrebo po uporabi in vključevanju v spletna socialna omrežja. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da je čas porabljen za ljudi in dejavnosti v realnem svetu bolj dragocen kot tisti, ki bi ga porabil za to, da bi sedel za računalnikom in blebetal o nogavicah in srajcah in mojih najljubših trgovinah in filmih. Formula enostavno ni imela pozitivnega retultata. Z drugimi besedami potrebe po spletnem socialnem udejstvovanju niso bile med pomembnejšimi. V nekem trenutku pa so misli kumulirale v odločitev.
Bistvena in zanimiva je eksaminacija misli in čutenja v odvisnosti od časa in prostora. Pri čemer je prostor vse kar se v časovni dimenziji dogaja in obstaja, biva okoli mene. Enostavno rečeno, odločitve v posameznih obdobjih o različnih vprašanjih, prinašajo različne odzive in odnose v prostoru in času. Pogosteje kot so odločitve napačne in/ali prostori nedojemljivi in neobvladljivi večja je verjetnost, da dejanja ne rojevajo bivana v polnosti osebe in duha. To pomeni, da je lahko v kritični situaciji več možnosti za odločitve kako reševati problem, ki po zgornji analogiji prinašajo različne prostore, življenske situacije. Lahko so to preprosti trenutki radosti in frustracij ali pa velike življenske prelomnice.S tem pa pridemo že do teorije socialnega in človeškega kapitala in v ekstremu te misli do vprašanja biti in posameznikovega mesta v skupnosti. Skupnost je boljši izraz kot "mesto v svetu", recimo, ker prispeva komponeno odnosa ker vsak človek je del skupnosti tudi, če se od nje distancira. Pod pogojem, da je človek tisti, ki ima možnost odločanja o upravljanju z danostmi, oziroma s svetom.
Več kot je pozitivno rešenih situacij, vprašanje je sedaj kaj je kriterij pozitivnega, boljša je blaginja posameznika v družbi. Če je vrednota materialno bogastvo potem je legitimno, da pomeni pozitivno rešena situacija finančni in materialni dobiček. In podobno velja za druge verednote in bivanjske konsrukte. Problem se pojavi, če se človek zanaša le na eno "valuto", oziroma, če njegovo bivanje odvisno le od enega prostora bivanja iz katerega črpa dobrine za lastno bivanje. Dokler je situacija stabilna ali optimistična ni problema, ko pa se pojavi kriza lahko take situacije predsavljajo kritično neobvladlive situacije.
Torej več prstorov, ki jih človek združuje v funkciji časa in več kot je pozitivno rešenih odločitev boljša je njegova blaginja, pozicija v skupnosti. Zanimivo je, da lahko za opis teh misli uporabim različen besednjak in sporočam isto. Tako lahko več različnih javnsti nagovarjam v njim domačem jeziku in tako lahko posamezniki dojemajo enako misel podobno. Tukaj sem uporabil matematično-ekonomsko-socialno kombinacijo izrazov, zaznati je morda tudi psihološko, teološko, biološko terminologijo, odvisno od bralca. In v tem je čar. Različne teorije in znanosti opisujejo svet z različnih zornih kotov in tako poteka tudi komunikacija in razlaganje sveta. Vprašanje kateri je tisti skupni aksiom, ki lahko razlga svet in bivnje. Bogastvo človeka je to, da se lahko odloči po lastni vesti kateri bodo tisti prostori in vednote, ki ga potrjujejo v doseganju dobrega.
Splet je le eden izmed kanalov in prostorov oblikovanja sveta in komunicirnja. Vsekakor pa ni to vsemogočen prstor virtualne narave. Ne verjamem, da lahko IT nadomesti realen svet in odnose. Zakaj? Ker to pomeni ukinjanje človečnosti in človeškosi. Možno sicer je, da človek sam sebe ukine oziroma zreducira na teroretično enega posameznika, ki bi preko umetne inteligence upravljal s svetom, ampak čemu in kdo bi bil ta človek in kaj bi upravljal. Strašljivo morda? A to je že druga tema.
Vizija bloga v začetku je, morda celo eksperiment, do česa lahko pripelje in kakšno vrednost ima v odvisnosti od že omnjenih spremenljivk. Vprašanje je tudi kako lahko učinkovito in smiselno združuje oziroma se aplicira na ostale spletne možnosti socialnega povezovanja in do katere mere. Obstaja možnost, da se bo blog razdelil na več blogov, kar je realna mžnost, glede na teme in področja obravnavanja prostorov. Glavni namen pa je začetek verodostojnega povezovanja prostorov, ljudi in misli. Vsekakor pa ostja sredstvo in ne cilj, oziroma ena izmed poti.
Slika: Primer spletnega socialnega omrežja, ki je podoben sliki povezav v človeških možganih. (Brown2020, blog)
Naročite se na:
Objave (Atom)
