Študentsko delo ni mladinsko delo

Pred nekaj dnevi sem dobil e-mail od študentke, ki se je pripravljala na govorilne ure za svojo diplomski nalogi pri svojem mentorju. Problem je bil v tem, da gospod profesor ne priznava mladinskega dela, oziroma ima nek svoj pogled, ki je milo rečeno zgrešen in povsem izven konteksta. Vprašanje vztrajne študentke pa se je glasilo nekako takole:

»… Vem, da se ne bo strinjal z vsem kar sem do sedaj napisala v diplomi. Spet bo začel s svojimi teorijami, da je mladinsko delo enako študentskemu delu in vprašanji o tem kdaj lahko rečemo nekomu, da je mladinski voditelj, kaj je prav mladinsko delo ali delo z mladimi pa še kaj bi se našlo... In tako bi vas prosila, za kakšne dobre argumente…«

Odgovor pa sledi:

»Problematično je trditi, da je študentsko delo enako mladinskemu delu!

Če greva po vrsti… Problem mladinskega dela je, da obstajajo različne tradicije in oblike (manifestacije) mladinskega dela in da je zgodovinsko gledano tudi študentska populacija del mladine, ki se je vključevala v različne oblike mladinskega dela.

Prvo in edino, po moje, je izhodišče, da ne obstaja splošna definicija mladinskega dela, oziroma so vse zelo ohlapne, ker je izvorno narava mladinskega dela taka, da prvenstveno izhaja iz zasebnih iniciativ, ki jih potem v različnih družbenih sistemih in obdobjih prevzemajo javni sistemi (država) in tako vseskozi niha med veščinami, prakso, zasebnimi iniciativami in na drug strani javno regulacijo in profesionalizaijo. To je praksa predvsem v zadnjih 50. letih, spet odvisno od sistema blaginje neke države.

Osnovno je vedno vprašanje integracije mladih v družbo. Mladinsko delo je tako vedno korekcija s strani civilnih zasebnih iniciativ, ki jih bolj ali manj totalno (Nacistična Nemčija ali pionirčki Jugoslavija) ali demokratično prevzemajo državne politike kot dopolnilo formalnemu izobraževanju in socialnemu delu.

Ker mladinsko delo, prav zaradi te značilnosti ni vzpostavljeno kot znanost oziroma stroka, smo trenutno na ravni iskanja identitete mladinskega dela - tudi v strokovni javnosti na ravni Evrope. Sicer pa je podobno z vsemi "socialnimi" poklici, podoben proces je prešla tudi pedagogika ali na primer socialno delo, katerih strokovne podlage so danes temelj javnih politik in ukrepov za družbeno integracijo mladih.

Torej glede na napisano, je problematično trditi, da je študentsko delo enako mladinskemu delu, ker je študentsko delo lahko le v zelo ozkem spektru dejavnosti del mladinskega dela. Morda je mladinsko delo prej študentska organiziranost, pa še ta je le del mladinskega dela. Torej kaj šele samo študentsko delo. Lepljene deklaracij v proizvodnji za tekočim trakom in strežba v baru nima veze z mladinskim delom, ampak mnogo bolj s trgom dela, kar pa je šele cilj mladinskega dela. In ko je človek enkrat sposoben polnopravno participirati v zasebnem in družbenem življenju in si zagotoviti plačo, to nima več veze z mladinskim delom, v kolikor ne pristane na cesti. Pa še takrat, če je to mlad človek, postane problem socialnega dela, oziroma ukrepov socialne države in raznih podpor in drugih ukrepov... in prijateljev ter zasebnih socialnih mrež, če jih ima.

Zakaj ne delo z mladimi? Zato ker to ne vsebuje dimenzije participacije (ali pa vsaj zelo omejeno), kar je ena izmed bistvenih dimenzij mladinskega dela. Zopet podoben argument kot zgoraj: delo z mladimi (predvsem enosmeren, neenakopraven odnos) je lahko le del mladinskega dela (vzajemen enakopraven odnos). Pomisli zakaj "social work" prevajamo kot socialno delo in ne delo z ali v skupnosti ali delo za socialo (družbo)... ?

Bistven problem je očitno v dojemanju kompleksnosti sodobne družbe in kulture. Iz urejene predmoderne družbe kjer imajo družina, država, šola, župnik glavno besedo v postmoderno kjer so družbeni in (žal morda) tudi osebni odnosi bolj kompleksni. V prepoznanju kompleksnosti sodobne družbe dobi mladinsko delo pravo vrednost kot možen regulator integracije, sicer pa ostajamo le pri šoli, družini in državi kot tistih avtoritetah, ki "vedo" in "znajo" ter "zmorejo" delati z mladimi.«

In tako naša stroka vztraja pri nekih starih konceptih izobraževanja stroge hierarhije napredovanja in institucionalne obravnave posameznika.