"Najprej zdravje pol kultura"

Tako na današnji praznični dan začenjam ta blog… ki ga odkrito rečeno niti nisem nameraval pisati. Pa naj naslov ne odvrne tvojega zanimanja, saj je le provokativen in se navezuje na komentar, ko kdo nesramno in neolikano posiljuje soljudi z svojimi fizičnimi potrebami in njihovimi reprodukti.

Tako, utrnila se mi je danes popoldne ta misel, vendar sem jo hitro izbrisal iz spomina, a očitno ne dovolj temeljito, saj se mi je sedaj še enkrat. Misel o tem kaj Slovenci počnemo s tem praznikom, in čemu služi državni praznik – spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna. Se mi ne zdi smiselno komentirati poročevalskih televizijskih prispevkov o nekakšnih romanjih v Vrbo, o nekih maratonskih recitalih in veličastnih sprejemih teh in onih pomembnih ljudi, še manj se mi zdi vredno razmišljati o tem kdo je bil ta mož, ki ga znanstvene razprave in filmi, ob vsej njegovi genialnosti predstavljajo, čeprav bolj potiho, tudi kot ignorantskega neotesanca, ženskarja, pijanca, čustveno nezrelega moškega, ki češ, da je svoje življenje posvetil narodu in ga literarno dvignil ob bok naprednim evropskim narodom. Malo ironično lahko le dodam, da mu je uspelo to zadnje, očitno pa njegov lik navdihuje Slovence tudi sicer.

Tako in to je misel, ki me je prešinila in prisrčno je bilo videti nekega gospoda na ulici, ki je v televizijskem prispevku kulturo postavil daleč pred politiko. Da, kultura je pred politiko. Bi pa bilo zelo dobro, če bi bila tudi v, ob, pred, za, njo, skratka prežeta s kulturo… Pa ne le politika, ki jo je tako ali tako preveč v naši realnosti bivanja, ampak tudi šola, srečanje na ulici, pogovor v službi… in tukaj se konča kultura in kulturni praznik. Oziroma se začne pri meni in tebi, v spoštovanju in ne le govorjenju o spoštovanju, pri oliki in pri spodobnosti.

Tako. Zato sem kulturni praznik preživel spodobno z iskrenim odnosom, prijaznostjo, spodbudnimi besedami ljudem in mislimi na naslednje dneve. Vse najboljše vsem in hvala tistim, ki v iskrenosti odstirate kulturo vsem nam.