Twitter ali čivkanje v prazno

Včeraj smo bili priče kolapsu Twitterja in Facebooka, ter napadov še na nekatera spletna socialna omrežja. To, da se je to dogajalo preko enega človeka zaradi spora med Rusijo in Gruzijo ni pomembno. Zaradi poldnevnega mrka, sem imel še dodaten razlog razmišljati o logiki uporabe in komunikacije preko spletnih socialnih omrežji.

To, da so v določeni meri smiselna je jasno vsakomur. Vsako omrežje je ustvarjeno z določenim namenom, zaradi podobnih vzgibov in namenov združevanja in komunikacije, kot pred 130 leti naprimer čitalniška in taborska gibanja na slovenskem. Seveda z drugimi cilji in v drugačnem okolju in času. V nadaljevanju se bom namreč omejil na vprašanje pomena in dosega spletnih socialnih omrežji v sodobni Sloveniji.

Nekatera omrežja imajo bolj vizualno naravo, druga vsebinsko, tretja spet kombinirano zabavljaško in vseh teh obstaja več vrst oziroma ponudnikov. Potem pa izberi med desetinami tisto, ki ti najbolj ustreza. V bistvu tistega, ki skupini posameznikov - omrežju najbolj ustreza.

V Sloveniji je daleč najbolj popularen FB in moja teza je, da je za to pomemben vzrok v naši kulturi solidarnosti in prepletanja javnega in zasebnega ter uslug in vez. V spletnih skupnostih obstajajo analize in razprave med strokovnjaki in uporabniki o tem, da je FB bolj zasebno omrežje, podobno kot Flicker in na drugi strani, da je vrednost Twitterja predvsem v izmenjavi strokovnih informacij in podatkov. Torej v čem je zanimivost (ne)uporabe slednjega v Sloveniji.

Prvič je dejstvo, da ni množično razširjen in drugič, kakorhitro klikneš na nekaj oseb, se veriga po dveh, treh klikih preseli v tujino in hitro se uporabnik znajde v ameriškem okolju. To, da je ogromno neuporabnih in neosebno sproženih vabil na takšne in drugačne strani za "veselje" in zaslužek ni pomembno, čeprav ne nezanemarljivo. Podatek, da 15% uporabnikov sproducira 75% uporabne vsebine je dovolj zgovoren. In, če dodamo še podatek, da v Sloveniji spletne strani pregledujejo in uporabljajo predvsem manj izobraženi in da je najbolj aktivna populacija med 24 in 35 letom, lahko hitro sklepamo, da je specializirana uporaba spletnih socialnih omrežji verjetno zelo marginalna ali lepše rečeno v povojih.

Uporaba socialnega omrežja - demografija in promet

Z uporabo in raziskovanjem Twitterja sem opazil, da v kakršnikoli kombinaciji po omrežjih poleg različnih organizacij in institucij srečujem nekaj ducatov ljudi, ki jih prepoznš pri tem ali onem čivkajočem kolegu s katerim deliš informacije. To je enostavno ugotoviti, ker kot uporabnik lahko pogledaš koga ima določena oseba v svoji mreži. Torej, če je nekaj sto ali pa par tisoč resnih uporabnikov Twitterja v Sloveniji, ki so seveda v zelo različnih in s tem tudi heterogenih kombinacijah idej in področji ustvarjanja in dela, je vpašanje kakšen vsebinski doseg ima trenutno to spletno socialno omrežje pri nas. Predvsem v specializiranem strokovnem smislu. Vsekakor pa je pomembno in prijetno ter pogosto tudi uporabno izvedeti različne namige in usmerjene informacije o rzličnih stvareh. Če združimo vsa omenjena izhodišča lahko ugotovimo, da obstaja velika razdrobljenost in kompleksnost povezav posameznikov in informacij v, in med različnimi omrežji in da to pomeni razpršenost uporabe. Pa vseeno: "in vendar se vrti", kot je zamrmral Galileo Galilei.

Skratka občutek imam, da ima trenutno Twiter v Sloveniji bolj značaj zabave in javne izmenjave različnih informacij in podatkov od katerih je ozek del specialno uporabnih in smiselno posredovanih preko Twitterja.

Prava vrednost je v širši mednarodni dimenziji oziroma globalni izmenjavi podatkov. Tukaj ima Twitter konkurenčno prednost pred ostalimi spletnimi socialnimi omrežji. Preko precej naključnih povezal sem sam prišel do zanimivih namigov na področju s katerim se prfesionalno ukvarjam. To pa je poseben problem Slovnije: smo premajhni, da bi bili veliki in preveliki, da bi ostali majhni. In podobno je s spletom, ker ga ustvarjamo ljude, smo si omejitev sami, tudi jaz.