Vizija

Saj veste kako gre tisto: dragi dnevnik ... Bolj primerno bi bilo, če bi napisal dragi Primož, to si beležiš zato, da ti bo ostalo pred očmi, katere ideje so te pripeljale do tega, da si ze začel ukvarjati z danostmi, ki jih prinaša IT. Mimogrede strokovnjaki ugotavljajo, da uporabniki spletnih socialnih omrežji o sebi pogosto govorijo v tretji osebi ednine. Recimo: jaz bi napisal zase, Primož je šel na dopust ... pa ne bom. Odtujenost?

Naj se vrnem na izhodiščno temo. V večletnem spremljanju razvoja takšnih in drugačnih spletnih orodji sem opazoval dogajanja in razvoj in se nisem pretirano ukvarjal z nepotrebo po uporabi in vključevanju v spletna socialna omrežja. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da je čas porabljen za ljudi in dejavnosti v realnem svetu bolj dragocen kot tisti, ki bi ga porabil za to, da bi sedel za računalnikom in blebetal o nogavicah in srajcah in mojih najljubših trgovinah in filmih. Formula enostavno ni imela pozitivnega retultata. Z drugimi besedami potrebe po spletnem socialnem udejstvovanju niso bile med pomembnejšimi. V nekem trenutku pa so misli kumulirale v odločitev.

Bistvena in zanimiva je eksaminacija misli in čutenja v odvisnosti od časa in prostora. Pri čemer je prostor vse kar se v časovni dimenziji dogaja in obstaja, biva okoli mene. Enostavno rečeno, odločitve v posameznih obdobjih o različnih vprašanjih, prinašajo različne odzive in odnose v prostoru in času. Pogosteje kot so odločitve napačne in/ali prostori nedojemljivi in neobvladljivi večja je verjetnost, da dejanja ne rojevajo bivana v polnosti osebe in duha. To pomeni, da je lahko v kritični situaciji več možnosti za odločitve kako reševati problem, ki po zgornji analogiji prinašajo različne prostore, življenske situacije. Lahko so to preprosti trenutki radosti in frustracij ali pa velike življenske prelomnice.

S tem pa pridemo že do teorije socialnega in človeškega kapitala in v ekstremu te misli do vprašanja biti in posameznikovega mesta v skupnosti. Skupnost je boljši izraz kot "mesto v svetu", recimo, ker prispeva komponeno odnosa ker vsak človek je del skupnosti tudi, če se od nje distancira. Pod pogojem, da je človek tisti, ki ima možnost odločanja o upravljanju z danostmi, oziroma s svetom.

Več kot je pozitivno rešenih situacij, vprašanje je sedaj kaj je kriterij pozitivnega, boljša je blaginja posameznika v družbi. Če je vrednota materialno bogastvo potem je legitimno, da pomeni pozitivno rešena situacija finančni in materialni dobiček. In podobno velja za druge verednote in bivanjske konsrukte. Problem se pojavi, če se človek zanaša le na eno "valuto", oziroma, če njegovo bivanje odvisno le od enega prostora bivanja iz katerega črpa dobrine za lastno bivanje. Dokler je situacija stabilna ali optimistična ni problema, ko pa se pojavi kriza lahko take situacije predsavljajo kritično neobvladlive situacije.

Torej več prstorov, ki jih človek združuje v funkciji časa in več kot je pozitivno rešenih odločitev boljša je njegova blaginja, pozicija v skupnosti. Zanimivo je, da lahko za opis teh misli uporabim različen besednjak in sporočam isto. Tako lahko več različnih javnsti nagovarjam v njim domačem jeziku in tako lahko posamezniki dojemajo enako misel podobno. Tukaj sem uporabil matematično-ekonomsko-socialno kombinacijo izrazov, zaznati je morda tudi psihološko, teološko, biološko terminologijo, odvisno od bralca. In v tem je čar. Različne teorije in znanosti opisujejo svet z različnih zornih kotov in tako poteka tudi komunikacija in razlaganje sveta. Vprašanje kateri je tisti skupni aksiom, ki lahko razlga svet in bivnje. Bogastvo človeka je to, da se lahko odloči po lastni vesti kateri bodo tisti prostori in vednote, ki ga potrjujejo v doseganju dobrega.

Splet je le eden izmed kanalov in prostorov oblikovanja sveta in komunicirnja. Vsekakor pa ni to vsemogočen prstor virtualne narave. Ne verjamem, da lahko IT nadomesti realen svet in odnose. Zakaj? Ker to pomeni ukinjanje človečnosti in človeškosi. Možno sicer je, da človek sam sebe ukine oziroma zreducira na teroretično enega posameznika, ki bi preko umetne inteligence upravljal s svetom, ampak čemu in kdo bi bil ta človek in kaj bi upravljal. Strašljivo morda? A to je že druga tema.

Vizija bloga v začetku je, morda celo eksperiment, do česa lahko pripelje in kakšno vrednost ima v odvisnosti od že omnjenih spremenljivk. Vprašanje je tudi kako lahko učinkovito in smiselno združuje oziroma se aplicira na ostale spletne možnosti socialnega povezovanja in do katere mere. Obstaja možnost, da se bo blog razdelil na več blogov, kar je realna mžnost, glede na teme in področja obravnavanja prostorov. Glavni namen pa je začetek verodostojnega povezovanja prostorov, ljudi in misli. Vsekakor pa ostja sredstvo in ne cilj, oziroma ena izmed poti.

Slika: Primer spletnega socialnega omrežja, ki je podoben sliki povezav v človeških možganih. (Brown2020, blog)