Izgubljena generacija

V Sloveniji se je po nekaj poiskusih v preteklih letih, v javnosti znova odprla razprava o reševanju problematike študentskega dela. Do sedaj so bili taki poiskusi bolj ali manj jalovi. O razlogih zakaj je bilo tako ni smiselno izgubljati besed, vsekakor pa je vsakemu poiskusu sledilo le delno, malenkostno reguliranje zakonodaje na različnih področjih, ki se neposredno dotikajo študentskega dela.

Vprašanje je ali ponovni poizkus predstavlja kumulativno točki družbenega in političnega spoznanja, da ta oblika dela ne služi več svojemu socialnemu namenu iz 90ih let, ali pa je to ponovno sizifovo delo javnih oblasti proti sistemsko in finančno močni, čeprav generacijsko in nazorsko heterogeni družbeni skupini, ki jo z vprašljivo legitimnostjo zastopa tudi močna interesna skupina študentov in njihovih formalnih organizacij. Morda se družbena in politična tranzicija le končuje. Vsaj na tem področju.

Kje je glavni problem. V argumentu, da študentsko delo pomembnemu delu mladih omogoča pridobivati kompetence in predvsem skrbeti za lastno blaginjo. Problem. Ta oblika dela v veliki večini predstavlja kratkotrajna dela, ki so pogosto daleč od izobraževalnih poti tistih, ki taka dela opravljajo in so pogosto tudi dela z nizko dodano vrednostjo. Poleg tega je nadzor nad zlorabami te oblike dela šibek, in vsekakor predstavlja konkurenco poklicom, ki so v času sedanje gospodarske in finančne krize še najbolj na preizkušnji. Seveda dokler bo veljala parola: »da je študentski boj, delavski boj«, sindikati ne bodo uvideli, da je študentsko delo nelojalna konkurenca in »napaka na trgu dela«, kot ga označuje ministerstvo za razvoj in evropske zadeve. Da o tem, da razen zdravstvenega zavariovanja takšna dela ne vključujejo drugih prispevkov in zgolj trenutno prispevajo k blaginji posameznika. Najpomembnejši je argument družbenega smisla, a odgovor kaj je ta smisel, tiči drugje.

Znani so podatki o visoki brezposelnosti mladih in ne-varnih oblikah dela, ki doletijo mlade in prve iskalce zaposlitve. Podatki so primerljivi po vsej Evropi a se med posameznimi področji zagotavljanja blaginje posameznika tudi pomembno razlikujejo med državami. Jasno in morda najbolj pomembno je le to, da dlje kot trajajo začasne, kratkotrajne oblike dela brez dodane vrednosti, manjša je konkurenčnost posameznika na trgu dela, ki v odvisnosti od časa narašča. Kaj to pomeni. Da moramo razumeti frustracijo tistih, ki pri tridesetih letih ali več v veri, da jim diploma zagotavlja redno in za njihove pojme v naprej »obljubljeno« službo a je ne dobijo in te, ki živijo pri starših in dnevno pošiljajo na desetine prošenj in izkoriščajo možnosti, ki jim jih nudi zavod za zaposlovanje, a brez uspeha. Študentsko delo je lahko tudi nevarnost in medvedja usluga socialne države mladim.

Da, v tem grmu tiči zajec, morda kar meved. Izgubljena generacija slovenske mladine lahko postane ta generacija. Rojena konec 70ih in v začetku 80ih, ki je sopotnik, tranzicije in opazovalec finančne in gospodarske krize. Generacija, ki je upravičeno izkoriščala tako izobraževalne kot tudi in predvsem socialne pravice študentskega staža. Generacija, ki je verjela v danost prehoda na trg dela in zmotno odlašala čas študija v zgodnja trideseta leta. Globalizacija in demokratizacija odpirata posamezniku možnosti za ustvarjanje lastne blaginje. Slovenska tranzicija se končuje, dvomilijonska skupniost pa je lahko fleksibilna in odzivna. Z zavedanjem vseh nevarnosti, ki jih sodoben način življenja prinaša pred posameznika moramo ustvarjati optimistično okolje in jasen način razmišljanja.

Prihaja nova generacija, generacija Y. Generacija upanja. Živijo in ustvarjajo v sozvočju z novimi tehnologijami, z zavestjo o izzivih okolja in socialni povezanosti. Generacija, ki je privržena izobraževnju in neformalnemu učenju in sluti pomen kompleksnosti sodobnih družb in njihove aktivne vloge v njih. Zadnji čas je, da prepoznamo potrebo po zagotavljanju kvalitetnega izobraževanja in podpori neformalnim oblikam izobraževanja ter priložnostnega učenja, ter s tem tudi varnih a izzivalnih in vzpodbudnih razmer za iskanje prve zaposlitve.

Manjka spoznanje, da je aktivna vloga posameznika in procesna-spiralna narava politik za odgovarjanje na izzive sodobnega časa tisti način, ki bo odpiral prostor novim generacijam ter tudi dejansko omogočal medgeneracijski dialog in sodelovanje. K temu spoznaju bodo morali poleg politike in mladih generacij prispevati predvsem tisti, ki v svojih letih modrosti upravičeno pričakujejo zasluženo podporo skupnosti, a morda ne poznajo časa, ki prihaja.

Zanimivi članki:
Will Europe's Gen Y Be Lost?, Spiegel Online
How Gen Y Startups Use Social Media to Shatter the Status Quo, Mashable.com

Foto: Free Stock Photos for websites - FreeDigitalPhotos.net