Demokracija

Govorimo o liberalnem tipu demokracije, o liberalni demokraciji torej, ki predstavlja osnovo sodobnih držav zahodnega tipa. Zavedati se je treba, da obstajajo tudi druge oblike demokracije, kot je populistična ali ljudska demokracija, ki lahko zgodovinsko očitno in tudi v teoriji utemeljeno pripeljejo na surove in nehumane stranpoti človeštva.

Nekdo bo ugovarjal in dokazoval, da so tudi države, ki temeljijo na liberalni demokraciji, nepravične, nasilne, oddaljene od ljudi in podobno. Predlagam, da trezno in resno pogledamo na ta vprašanja z druge strani in se vrnemo v jedro liberalne demokracije. Njeni osnovni komponenti sta svoboda in enakost. Pri čemer ni naključje, da izhajata (gledano tradicionalno zgodovinsko) iz primarne vrednote in odločitve liberalizma o enakih svoboščinah, ki izhajajo iz moralne odločitve in vere v enakost ljudi. S tem se človeku odpreta obzorje svobode, upanja in zavedanja o lastni veličini ter hkrati vrojena odgovornost do drugega, ki izhaja iz spoštovanja moralne zaveze enakosti ljudi. Liberalna demokracija omogoča posamezniku, da ustvarja prostor spoštovanja in uresničevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter to omogoča in dopušča tudi drugim. To je pravo nasprotje omenjenim alternativnim oblikam demokracije, ki uporabljajo nasilje in privilegije ter sejejo strah za doseganje ciljev in s tem zapirajo prostor, v katerem se lahko človek uresničuje in to dopusti tudi ostalim.

Vse prevečkrat jemljemo zahodni tip ali liberalni tip demokracije, ustvarjene institucije in državo za samoumevne. Ne zavedamo se in pozabljamo, da niso samovzdržne in samoumevne. Še več, sodobne družbe in njihove institucije potrebujejo znova in znova generacije, ki bodo odgovorno vzdrževale pridobitve dolge liberalne tradicije demokracije, ki služi ljudem. Vladavina prava, ločenost oblasti, neodvisne institucije nadzora in civilna družba so le del tega. Če so produkcijska sredstva in dobrine neenakomerno porazdeljeni ter ni prostora za samouresničevanje posameznikov, če je država preobsežna, kar lahko vodi v klientelizem, privilegije in izključevanje, ter če ne delujejo nadzorne institucije, nastane problem legitimnosti sodobnih liberalnih demokracij. V tem primeru se vedno odpira prostor za leve ali desne, takšne in drugačne skrajnosti. Izguba in pomanjkanje znanja in vedenja sta lahko za zagotavljanje miru in blaginje pogubna.

Nekatere države imajo daljšo, nekatere krajšo tradicijo liberalne demokracije, nekatere jo šele odkrivajo; čeprav so že članice Evropske unije. Bistveno je, da sprejemamo vse pridobitve te tradicije kot celoto. Ne zgolj njenih formalnih okvirov brez vrednot in kreposti. Sklicevanje na človekove pravice in svobodo, ne da bi upoštevali moralno zavezo do drugega, je zloraba. Zato je pomembno, da imajo vse generacije, predvsem mladi, prostor, v katerem lahko avtonomno pridobivajo kompetence in kreposti za vključevanje v sodobne družbe. Mladinsko delo je nedvomno tak prostor in mladinske organizacije inkubatorji demokracije. Tudi Evropska unija je na poti svojega oblikovanja in iskanja. Pred nami so volitve v Evropski parlament, praznik demokracije: na zdravje, torej, aja, oprostite, na volitve!

Objavljeno: maj, 2009, Mladje, Movit NA Mladina