Zmeda

Na predvečer 9. maja je v Ljubljani pred mestno hišo potekal glasbeni dogodek zimzelenih popevk. Nacionalna televizija je v kratki reportaži med drugim predstavila tudi izjave naključnih obiskovalcev dogodka. Ob vprašanju, ali vedo, čemu je namenjeno praznovanje, so starejši obiskovalci odobravali program in dokaj samozavestno pritrjevali, da gre za praznovanje osvoboditve Ljubljane oziroma za praznovanje dneva zmage nad okupatorjem. Predstavnik mlajše generacije pa je s pristnim koroškim naglasom takoj povedal, da praznujemo dan Evrope, in dodal, da bi morali organizirati še kakšen »žur« za mlade.

Izjave niso presenetljive. Ta dan je na Orlah pri Ljubljani res potekala slovesnost v spomin na zadnje partizanske boje leta 1945 proti okupatorju v okolici Ljubljane in 9. maj je občinski praznik. Na drugi strani pa je zabava pomemben del sodobne mladinske kulture.

9. maja praznujemo dan Evrope. Vendar ne kot spomin na zmago zavezniških sil ob brezpogojni kapitulaciji Nemčije prav na ta dan iz leta 1945, ampak kot spomin na govor francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana iz leta 1950, ki je pomenil idejni prelom ter vzpodbudo za povezovanje Francije in Nemčije ter ostalih evropskih držav v proizvodnji jekla in premoga. S tem je naredil prvi korak na poti oblikovanja Evropske unije.

Vsekakor je izbira datuma za govor francoskega zunanjega ministra povezana z osvoboditvijo Evrope, a bistvo se skriva drugje. Očetje Evrope so se zavedali pomembnosti preseganja konfliktov in se poenotili glede svobode, miru, solidarnosti, blaginje, demokracije in vladavine prava. Minilo je 50 let od podpisa Rimske pogodbe in s tem ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti. To je kratka doba, če govorimo o razvoju identitete, ki ima pomembno vlogo pri ponotranjanju ideje vsakega posameznika o pripadnosti skupnosti, še zlasti če gre za skupnost, kot je Evropska unija. Z njenim razvojem predvsem na institucionalni ravni pa se je rojevalo tudi evropsko državljanstvo.

Evropsko državljanstvo je bilo formalno utemeljeno z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, a samo formalni status ni dovolj za oblikovanje trdne evropske skupnosti. Ne nadomešča nacionalnega državljanstva, ta je celo pogoj za evropsko. Določa nekaj pravic, ki predstavljajo most med institucijami EU in državljani. Za soustvarjanje postnacionalne identitete je treba reševati zapleteno politično in filozofsko problematiko.

K reševanju tega problema je po svojih močeh poklican vsak od nas. Udeleženci praznovanja v Ljubljani so bili vidno v zadregi, ko jim je novinarka pojasnila, da praznujemo dan Evrope. Morda je tudi taka zadrega priložnost za iskanje bistva. Znanje in širina duha sta potrebna vsem generacijam. Kakšen »žur« pa tudi ni odveč.

Objavljeno maja, 2007, Mladje, Movit NA Mladina