Sreča

Ta beseda ne prihaja od glagola korakati, vojskovati se, vladati, politikovati, ampak od glagola srečati. Za nas v slovenskem jeziku pomeni srečati nekoga biti srečen. Tako piše filozof in kulturni antropolog Edvard Kovač v knjigi Modrost o ljubezni. Slovenci imamo s svojim jezikom tako na simbolni ravni odnos, socialnost, družbenost oziroma kulturnost vrojeno v slovenski jezik. Tudi dvojina izraža odnos, ki je medoseben in ni brezimen odnos, ki je značilen za množico. Tak odnos izraža osebno zavzetost in odgovornost.

Življenje predstavlja srečevanje in poslušanje drugega. A ne samo to, odgovornost pomeni tudi slišati, ne zgolj poslušati. Tako lahko, če sem odgovoren, odgovorim sočloveku brez diktata lastnega prepričanja. Pogosto se medsebojno ne razumemo, ker ne poznamo samih sebe in tudi drugih ne. Slaba volja zaradi konflikta, včasih celo prepir, je sestavni del življenja. Reševanje konflikta in dialog morata biti vrednota in krepost, medtem ko mora biti vsak posameznik dovolj suveren, tudi ob podpori različnih institucij, tako javnih kot zasebnih, da se lahko sooča s križanjem vseh družbenih silnic, ki jih vzpostavlja kompleksnost sodobnih družb.

Slovenski jezik izraža veličino odnosa. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z nacionalnim značajem, ugotavljajo, da imamo Slovenci občutek ogroženosti in strahu. To pomeni, da je vzrok tega v nas samih. Morda je čas, da preidemo od kulturnega boja v kulturni dialog. Glede tega se lahko Slovenci veliko naučimo tudi od drugih velikih narodov, s katerimi sooblikujemo evropsko skupnost. Pokončnost in suverenost v odnosu se oblikujeta tudi z večanjem samozavesti nacije kot posledica odločnih in pravilnih dejanj, a ne na račun drugega. S tem prehaja dialog s kulturnega na medkulturni dialog.

Medkulturnemu dialogu je posvečeno leto 2008 in prva polovica tega leta je tudi čas, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU. Dogodek ob začetku – konferenca o medkulturnem dialogu – bo predstavljal uvod v razpravo o kulturni različnosti, dialogu in medsebojnem zaupanju ter prihodnjem razvoju. Znano je dejstvo, da Evropski uniji primanjkuje duha in srca v nasprotju z gospodarskim in institucionalnim razvojem. Verjetno je prav sedaj priložnost, da Evropa poišče tudi svoje srce. Vloga mladih v tem kontekstu ni nezanemarljivo vprašanje, čeprav je ta populacija vedno šibkejša. Še več, prav mladi so glavna ciljna skupina, ki jih izpostavlja odločitev o letu medkulturnega dialoga. To je lepa priložnost, da se pripadniki različnih kultur in religij srečajo med seboj.

Objavljeno: decembr, 2007, Mladje, Movit NA Mladina