Protest

Izobraževalni moratorij in s tem mladost je tisto obdobje, kjer se križajo tako vloge odraslosti kot igre otroškosti. Odkritje mladosti tako predstavlja inkubator pridobivanja vlog za vključevanje v kompleksne postindustrijske družbe. Pomeni, da so mladi sposobni marsikaj prispevati v družbi in na drugi strani vseeno še nimajo »dovoljenja« za polno vključevanje in prevzemanje odgovornosti za skupno dobro.

Imamo torej razlog za začudenje in obsojanje protestov mladih, ki v zadnjem času vznikajo po vsej Evropi? V zadnjih letih lahko spremljamo nezadovoljstvo med mladimi po vsej Evropi. Začelo se je v getih Francije, proti kapitalu so protestirali mladi v Moskvi, vroče je bilo tudi hrvaškim dijakom in kasneje študentom, italijanski študentje zahtevajo kakovosten študij, francoski študentje so zahtevali priznanje svojemu znanju in enakopraven dostop do trga dela. Tudi v Španiji in na Finskem so študentje protestirali proti komercializaciji javnih univerz, ki naj bi jo prinesla bolonjska reforma. In ne nazadnje je bilo v zadnjem času najhuje v Grčiji, kjer se je morda najbolj jasno izrazilo sporočilo, ki je lahko skupni imenovalec vseh omenjenih konfliktov. Kaj sporočajo mladi? Jih slišimo ali jih le poslušamo?

Romunsko-francoski komediograf Eugene Ionesco, ustanovitelj absurdnega teatra, je nekega dne »mitičnega« leta 1968 skozi okno svojega pariškega stanovanja nahrulil mimoidočo protestno reko študentov. Dejal jim je, naj nehajo s tem cirkusom in naj utihnejo ter se spravijo domov, saj bodo na koncu enako malomeščansko zakrknjeni in birokratizirani kot njih očetje. Reakcije protestnikov si ni težko predstavljati ...

Te besede se zdijo preroške. Poglejmo. Protesti generacije 68 so izražali upor proti za njih nenapredni, patriarhalno urejeni družbi, protest za razvoj, znanje in svobodo. Vzniknile so subkulture in ponujale odgovore proti večinski popularni kulturi. V naslednjih desetletjih so se laicistične in libertarne ideje o neideološki družbi pravičnosti stapljale v morda novi ideologiji, ki sicer ni tako strukturirana, vendar na nov način, nezavedno in prikrito obvladuje mišljenjske vzorce. Paradoksalno subkulture postanejo glavni vir navdiha razvijajoče se brezoblične pop industrije in kapitala. So protesti mladih po Evropi izraz spoznanja prav tega, da so se ujeli v past neideološkosti, so odraz reakcije na zlorabe potencialov mladih in obljube brez dejanj? Zdi se, da mladi zopet iščejo svoj del, svoj glas in prostor v družbi.

Ionesco je zmogel kritizirati okostenelost starega in razgaliti površnost, kratkovidnost in dvoumnost novega. Pred nami so leta suhih krav, z željo za 2009, da bi bili v korist vseh družbenih skupin bolj ambiciozni in širokovidni kot pisci grafita na pročelju pokrite tržnice v Ljubljani, ki pravi, da je študentski boj delavski boj. Vse dobro v letu 2009!

Objavljeno: december, 2008, Mladje, Movit NA Mladina