Ritem mladosti

Tisti dan je bilo na neki komercialni radijski postaji mogoče slišati prenos koncerta za mlade in vabilo na spremljevalne dogodke ob tem. Gneča je bila gotovo kar precejšnja. Menda več tisoč ljudi, predvsem mladih. Lahko si predstavljamo, da verjetno predvsem tistih, mladih po letih, in tudi tistih, mladih po srcu.

V čem je smisel? Pomislimo, kakšen ritem ima mladost oziroma mladi danes. O tem teče beseda v tokratni številki Mladja. Program v največjem nakupovalnem središču v Ljubljani pred kolosalnim objektom, namenjenim trženju filmske, predvsem ameriške industrije, je bil celotno popoldne in večer kar pester. Delavnice z najrazličnejšimi popularnimi mladinskimi vsebinami in večerni koncerti so vsekakor mamljiva ponudba. Podobne delavnice grafitiranja, pop uličnega plesa ali različne glasbene in video ter rolkarske projekte smo v Nacionalni agenciji podprli tudi že s sprejemom v program Mladina oziroma sedaj MLADI V AKCIJI, ampak pravo vprašanje je v namenu in metodi. Zvito, kajne?

Torej ritem mladosti, kakršen je bil menda tudi naslov omenjene prireditve, je danes pač tak, bi dejal nekdo, ki se strokovno ali kot prostovoljec na primer ne ukvarja z vprašanjem mladosti in mladine danes. Ta tema je v Evropi pomembno poglavje javne politike, vendar ne v Sloveniji, v kateri je prej bolj marginalizirano področje kot kaj drugega.

Prav pretirano začudenje nad takimi in podobnimi komercialno naravnanimi dogodki, namenjenimi mladim, res ni smiselno. Pozor! Nakupovanje je po raziskavah poleg druženja s prijatelji, gledanja televizije in ukvarjanja z računalniki ena od najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti mladih v Sloveniji. Torej je spodbujanje ritma mladosti prav v meki slovenskega potrošništva nekaj povsem logičnega in z vidika kapitala grešnega, če se ponujenih danosti ne izkoristi.

Popularna pop kultura in različni mladinski stili so prerasli nekdanje subkulture. Mladi so vse manj viden člen družbe. Če smo natančnejši, se njihova dejavnost preusmerja na bolj zaprte, enkratne in neformalne oblike udejstvovanja. Na eni strani v smeri postmaterialnih vrednot in na drugi tudi vse bolj v potrošništvo ter tudi osebno odtujenost.

Na odru so tisti dan manjkale samo še plešoče pastiričke s prijetnimi oblinami in dolžinami ter kakšna harmonika v bleščicah, ki vabi na turbo »govejo župco« ali na kakšen senik in brizgalno brizgo. Misel na tak scenarij so na moje veselje pregnale take legende, kot sta Vlado Kreslin in Aco Rahimovski (Parni valjak), ki sta v preteklem času mladincev prepevala: »En korak v levo stran, en korak v desno stran, en korak za akcijo, drugi za reakcijo.« (Martin Krpan) Drugi pa: »Ja gradim avtoput u glavi, da se vozim slobodno, i ne dam nikom, da me gnjavi, kad vozim prebrzo.« (Parni valjak)

Vsekakor je današnji svet do mladih zahteven: delovna mesta, globalizacija, izobraževanje in individualizacija so izzivi, s katerimi se veliko mladih na osebni ravni težko spopada. Res je pop scena značilnost potrošniških stilov mladih. V vsakem obdobju je tudi glasba družbi sporočala primerna sporočila, in če kdo misli, da je ritem mladosti marketinško dodelan komercialni žur, lahko odvrnem le: »Tovariši jest vam ne verjamem!« (Pankrti)

Objavljeno september, 2007, Mladje, Movit NA Mladina