Prihodnost

Znani so podatki o visoki brezposelnosti mladih in ne-varnih oblikah dela, ki doletijo mlade in prve iskalce zaposlitve. Podatki so primerljivi po vsej Evropi, čeprav se med posameznimi področji zagotavljanja blaginje posameznika tudi pomembno razlikujejo med državami. Dlje kot trajajo začasne, kratkotrajne oblike dela brez dodane vrednosti, manjša je konkurenčnost posameznika na trgu dela, ki v odvisnosti od časa narašča. Tudi to je razlog za frustracijo tistih, ki pri tridesetih letih dnevno pošiljajo prošnje za zaposlitev, ki živijo pri starših in izkoriščajo možnosti, ki jim jih nudi zavod za zaposlovanje. Ob tem pa spoznavajo zmoto v veri, da jim diploma zagotavlja redno in za njihove pojme vnaprej »obljubljeno« službo. Študentsko delo je lahko tudi nevarnost in medvedja usluga socialne države mladim.

Kakšno mesto ima danes v takih zanimivih časih družbena skupina mladih? Vemo, da je to zelo heterogena družbena skupina, demografsko vedno bolj šibka in podrejena in morda tudi zaradi tega občutljiva na spremembe, predvsem če se te nanašajo na spreminjanje njihovega položaja in pridobljenih pravic.

Ponovno je aktualno spreminjanje statusa dela preko študentskih servisov. Dela, ki ga je opravljala velika večina šolajočih se mladih, dela, ki je v devetdesetih letih pomenilo pomemben ekonomski in socialni korektiv in ki ima tudi danes ta pomen, čeprav tudi mnogo negativnih prvin. Morda celo preveč. Družbeni skupini mladih pripadajo tudi tisti, ki so zaradi različnih razlogov socialno in materialno prikrajšani, katerim storitve socialne države ne nudijo vedno najboljših priložnosti. Birokracija in tehnicistični odnosi javnih institucij, v katere so vpeti ti mladi, ter na drugi strani tudi dojemanje študentskega staža kot skoraj samoumevnega so odraz tranzicijskih konceptov in predstav. Je to izgubljena generacija slovenske tranzicije?

Da na mladih svet stoji in da je študentski boj delavski boj in podobne bistroumnosti so parole, z resničnostjo katerih se bodo morali verjetno najprej soočiti mladi sami. Predvsem pa je vprašanje, kako na položaj razdrobljene mladine v družbi gledajo starejši. Tisti, ki v svojih letih modrosti upravičeno pričakujejo zasluženo podporo skupnosti, a morda ne poznajo sedanjega časa, pa vseeno radi govorijo o medgeneracijskem dialogu.

Prihaja nova generacija, generacija Y. Generacija upanja. Živijo in ustvarjajo v sozvočju z novimi tehnologijami, z zavestjo o izzivih okolja in socialni povezanosti. Generacija, ki je privržena izobraževanju in neformalnemu učenju, generacija, ki sluti pomen kompleksnosti sodobnih družb in svoje aktivne vloge v njih.

Se koncept mladine izteka v čas in postaja predmet zgodovinskih in socioloških, psiholoških in drugih proučevanj? Ali pa obstaja še ena možnost, da mladina postane pomembna, čeprav majhna družbena skupina, s pronicljivimi idejami, družbeno in socialno občutljiva, empatična v medsebojnih odnosih in v odnosih do predstavnikov drugih generacij. Za to pa so potrebne nove vizije in novi koncepti. Zadnji čas je, da ob formalnem izobraževanju prepoznamo potrebo po podpori kvalitetnim oblikam neformalnega izobraževanja in usklajenim medsektorskim mladinskim politikam, s čimer se omogoči tudi varne, a izzivalne in spodbudne razmere za polno vključevanje novih generacij v družbo.

Objavljeno: september, 2009, Mladje, Movit NA Mladina