Od Korzike do Hvara – retro v sedemdeseta

Predvsem bom govoril o vtisih s Hvara, namreč prva opcija letošnjega dopusta je bila Korzika, a zaradi različnih dejavnikov ni bila uresničena. Za to bo še čas. Vsekakor, pa je Hvar odlična izbira in primerna destinacija za vse vrste dopustniških, potovalnih in športnih užitkov.


Dopust je vedno čas tudi za branje, raziskovanje – takšno geografsko in tudi osebno; morda v kakšnem naslednjem blogu o tem; je čas za zabavo in izlete, morda včasih tudi za početja, ki jih sicer ne prakticiramo. Letošnji dopust na Hvaru je bila super izbira. Hvar namreč ponuja res možnosti za različne okuse. Priporočam okušanje različnih morskih dobrot, ki jih seveda pripravite sami, lahko pa odkrivate kakšne res dobre restavracije o katerih pa vedno veliko vedo povedati domačini. Na Hvaru je kar malo skrivnostno odkrivati skrite kotičke naravne in kulturne dediščine, ki ni predstavljena v Lonly Planetu ali turističnem prospektu. Super pogoji so za kolesarjenje - gorsko še posebej, pohode, kar se za Slovence menda spodobi, Dalmatinci so na ozkih gorskih stezicah le zaradi jasnih materialnih razlogov. Vendar, da bi ob petih zjutraj, kakor naši štajerski sosedi vstal in se odpravil na najvišji vrh Hvara Sv. Nikola mi niti na kraj pameti ni padlo. A ta cilj je bil dosežen s kolesom v večernih, prijetno ohlajenih, septembrskih urah nekega dneva.

Ta slika razloži retro dodatek v naslovu. Naš trideset let star šotor, ki ga sedaj starši ne uporabljajo več z vsemi Induplati dodatki v notranjosti, je odlično služil svojemu namenu. Malo nostalgije na otroške dni sedemdesetih.



Hvar je zanimiva destinacija. Še vedno pa me preganja misel, ali so Dubrovnik, mesto Hvar, morda Zagreb, Kornati in še kaj podobno petično mamljivega, deležni različnih promocij in marketinga njihove turistične organizacije, kot ostali kraji recimo na istem otoku. Bi rekel da, logično. Drugače si vrveža in navzočnost spodobnih jaht v mestu Hvar ne znam predstavljati. In nenazadnje tudi pomembno; pivo je bilo za polovico dražje kot v Ivan Dolcu, kjer sončni zahod na neobljudeni plaži v svetem miru, če si ga zaželiš ne stane nič… Skoraj nič.