Voditi družino kot podjetje?

Dovolj provokativen naslov, ki je obetal zanimivo razpravo. Predaval je g. Aleš Čerin v okviru Socialnega tedna v organizaciji Socialne akademije. Ko sem prvič pomislil: le kaj naj bi se skrivalo za tem predavanjem, sem seveda takoj pomislil na vzporednice in na koncu ali je to res, družino je morda res mogoče voditi kot podjetja.

Po uvodnih minutah predavanja in predstavitve vodenja in upravljanja in podobnh podjetniških pristopih sem že pomislil, da gre za veliko provokacijo. Uvodno nagibanje k enačenju obeh »organizacij« se je zamajalo v dvomih in dodatnih argumentacijah za in proti. In vprašanje sedaj je: kaj je in kaj početi z dobičkom?

Največji dvom me je obšel ob misli, ko sem si predstavljal družino kjer dvočlanska uprava z večinskim odločanjem, seveda je lahko le enočlanska, kar dodatno zakomplicira situacijo, funkcionira s poslanstvom maksimizacije kapitala v lastno hedonistično maksimiranje užitka. Kar pomeni, da sredstva za lastno uživanje niso regulirana oziroma uidejo izpod nadzora, ni delnice družine rastejo v napihnjen balon brez vrednosti z občutkom bogastva. Posledic za ostale člane družine in okolja (prijatelji, sorodniki, sosedje ...) ob takem ravnanju, pa obstaja ob strani. Kriza, prevedeno v aktualno gospodarsko situacijo, torej finančno-gospodarska kriza, ni daleč.

Ne, to ni pravo enačenje med družino in podjetjem. Z ozirom to, da postaja človek v funkciji kapitala in nemoralnega užitka peščice, torej sredstvo, me straši. A to se dejansko že dogaja. Tudi v družinah. Maksimizacija dobička je smiselna, če imajo delež pri delitvi dobička vsi, seveda glede na njihovo vlogo in prispevek v družini. Ta misel me je pomirila in ob tem sem razmišljal tudi o neprofitnem menedžmentu, kateremu je družina morda celo bolj podobna. A tudi koncept družbeno odgovornega podjetja - družine mi je všeč.

Zame prijeten večer, poln refleksij in zanimivih razprav. Vendar sedaj me še bolj zanima ali lahko podjetje vodim tako kot družino.